Gen 32 | SloKJV | STEP | Jakob pa je odšel na svojo pot in Božji angeli so ga srečali.

Genesis 32

32. Poglavje

1 Jakob pa je odšel na svojo pot in Božji angeli so ga srečali. 2 Ko jih je Jakob zagledal, je rekel: „To je Božja vojska“ in ta kraj je imenoval Mahanájim. ^{▼▼Mahanájim: to je, Dve vojski, ali, tabora.}

3 Jakob je pred seboj poslal poslance k svojemu bratu Ezavu v deželo Seír, Edómovo deželo. ^{▼▼deželo: hebr. polje.} 4 Zapovedal jim je, rekoč: „Tako boste govorili mojemu gospodu Ezavu: ‚Tvoj služabnik Jakob nam je rekel: ‚Začasno sem bival z Labánom in tam ostal do sedaj. 5 Imam vole, osle, trope, sluge in postrežnice. Poslal sem, da povem svojemu gospodu, da lahko najdem milost v tvojem pogledu.‘“

6 Poslanci so se vrnili k Jakobu, rekoč: „Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu in tudi on prihaja, da te sreča in z njim štiristo mož.“ 7 Potem je bil Jakob silno prestrašen in zaskrbljen. Razdelil je ljudstvo, ki je bilo z njim, trope, črede in kamele na dve četi 8 in rekel: „Če pride Ezav k eni skupini in jo udari, potem bo druga skupina, ki je ostala, pobegnila.“

9 Jakob je rekel: „Oh, Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, Gospod, ki mi je rekel: ‚Vrni ^c se v svojo deželo in k svojemu sorodstvu in jaz bom dobro postopal s teboj,‘ 10 sam ^{▼▼sam…: hebr. sem manj pomemben kakor vsi.} nisem vreden najmanjše od te milosti in od vse resnice, ki si jo izkazal svojemu služabniku, kajti s svojo palico sem prečkal ta Jordan, sedaj pa sem narastel v dve četi. 11 Reši me, prosim te, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke, kajti bojim se ga, da ne bi prišel in udaril mene in matere z ^{▼▼z…: hebr. na otrocih.} otroci. 12 In ti praviš: ‚Zagotovo ti bom storil dobro in tvojega potomca naredil kakor morskega peska, ki zaradi množice ne more biti preštet.‘“

13 To isto noč je tam prenočil in od tega, kar je prišlo v njegovo roko, je vzel darilo za svojega brata Ezava: 14 dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov, 15 trideset molznih kamel z njihovimi žrebeti, štirideset govedi, dvajset oslic in deset žrebičkov. 16 Izročil jih je v roko svojih služabnikov, vsako čredo posebej. Svojim služabnikom pa je rekel: „Prečkajte pred menoj in pustite prostor med čredo in čredo.“ 17 Predvsem pa je naročil, rekoč: „Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša, rekoč: ‚Čigav si? In kam greš? In čigavi so ti pred teboj?‘ 18 Tedaj boš rekel: ‚To so od tvojega služabnika Jakoba. To je darilo poslano k mojemu gospodu Ezavu in glej, tudi on je za nami.‘“ 19 In tako je ukazal drugemu in tretjemu in vsem, ki so sledili čredam, rekoč: „Na ta način boste govorili Ezavu, ko ga najdete.“ 20 Poleg tega recite: „Glej, tvoj služabnik Jakob je za nami. Kajti rekel je: ‚Pomiril ga bom z darilom, ki gre pred menoj in zatem bom videl njegov obraz. Mogoče me ^{▼▼me: hebr. bo sprejel moj obraz.} bo sprejel.‘“ 21 Tako je šlo darilo pred njim, sam pa je to noč prenočil v skupini. 22 Vstal je to noč, vzel svoji dve ženi, svoji dve postrežnici, svojih enajst sinov in prečkal plitvino Jabók. 23 Vzel jih je in jih ^{▼▼jih: hebr. jih pripravil, da prečkajo potok.} poslal preko potoka in poslal čez, kar je imel.

24 Jakob je ostal sam in z njim se je bojeval mož do dnevnega ^{▼▼dnevnega…: hebr. vstajanja jutra.} svita. 25 Ko je videl, da zoper [Jakoba] ni prevladal, se je dotaknil vdrtine ^{▼▼[vdrtine: ali, vdrto področje okoli kolčnega sklepa.]} na njegovem stegnu. Vdrtina Jakobovega stegna je bila izpahnjena, kakor [bi] se z njim boril. 26 Rekel je: „Pusti me, kajti dan se že svita.“ [Jakob] je rekel: „Ne ^j bom te izpustil, razen če me blagosloviš.“ 27 Rekel mu je: „Kako ti je ime?“ Rekel je: „Jakob.“ 28 § Rekel je: „Tvoje ^k ime se ne bo več imenovalo Jakob, ^{▼▼[Jakob: hebr. lovilec pete, prevarant.]} temveč Izrael, ^{▼▼Izrael: to je, Božji princ; [ali, vladal bo kakor Bog.]} kajti kot princ si imel moč z Bogom in z ljudmi in si prevladal.“ 29 Jakob ga je vprašal in rekel: „Povej mi, prosim te, svoje ime.“ Rekel je: „Zakaj je to, da me sprašuješ po mojem imenu?“ In tam ga je blagoslovil. 30 Jakob je kraj poimenoval Peniél, ^{▼▼Peniél: to je, Obličje Boga.} kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in moje življenje je ohranjeno. 31 Ko je prečkal Penuél, je sonce vstajalo nad njim, on pa je šepal na svojem stegnu. 32 Zato Izraelovi otroci ne jedo od kite, ki se krči, ki je na vdrtini stegna, do današnjega dne, ker se je dotaknil vdrtine Jakobovega stegna na kiti, ki se krči.